V Janezkovem in Aničinem življenju je prišlo do pomembne prelomnice. Ker sta do sedaj uspešno rešila vse zastavljene naloge, sta za nagrado dobila častno čarobno izkaznico »mojster knjižničar«. Vznemirjena in polna pričakovanja sta se s čarobno knjižničarko Morgan pogovorila o naslednji nalogi. Spoznala sta, da je njuna odgovornost vse večja. Vrnila se bosta v preteklost, ko so bili za knjige vse prej kot prijazni časi, in poskušala vsaj nekatere rešiti pred dokončnim uničenjem.

Odgovorno že, vendar precej enostavno, si je mislil Janezek in zakoračil v rimsko mesto. Poiskala bosta knjigo in – hajd domov! Sončno mesto, ljudje v tunikah in sandalih, čudoviti oljčni nasadi … le Anica je nekaj sitnarila o morastih sanjah, o drgetanju zemlje, ki ga čuti pod nogami, pa o pomanjkanju ptičjega petja – nekaj je narobe. Ko pa je še brezzoba starka hripavo zakričala nanju, da se bliža konec, je Anica potegnila izkaznico in upala na najboljše.