To je zelo bridka in ganljiva zgodba o vezeh med mamo in hčerko. Napisana je v obliki sporočil na hladilniku – nekatera so običajna, nekatera intimna, nekatera smešna in nekatera jezna. Predstavljajo devet mesecev v življenju 15 letne Claire in njene mame. Obe sta preveč zaverovani v svoje zaposleno življenje in se redko znajdeta skupaj v sobi. Pogovarjata se s sporočili, ki odslikavajo njuna življenja: šolski vsakdan, fante, delo in opravke, ki so del življenja. Vsakdanjost pa nenadoma postane vse kaj drugega, ko se v njunih življenjih pojavi kriza, ki bo redefinirala njun odnos in se odvila v sporočilih na vratih hladilnika.

Izmenjava sporočil na hladilniku med mamo in hčerjo je metafora za izgubljanje življenja. To bi lahko poimenovali tudi poezija življenja. Brez opozorila nas špecerijski seznami, dogovori in opomini potisnejo v razmišljanje o izgubljenih priložnostih v naših življenjih: spregledani namigi o strahu in žalosti naših bližnjih in grozljiv šok ob spoznanju, ki je na žalost prepozno, da se čas ne vrne več in da je izgubljena priložnost izgubljena za vedno.